Vrtača, Y grapa, 8. 3. 2014
Ah, ta Vrtača. Enkrat skozi Zagon...prispeva na Stol. Drugič skozi Zagon...prispeva na Vrtačo, vendar ne vidiva 2 m pred seboj. In kot pri Črni prsti je enako veljalo tudi za Vrtačo (2180 m) - v 3. gre rado. Tokrat zimska varianta skozi Y grapo (IV-; zadnjih 100 m S4+ - Aljoša Mikluš: Alpinistično smučanje); levi krak. Dan se ni začel ravno rožnato, saj je Bojano zjutraj zvijalo v trebuhu, vendar je kamilični čaj naredil čudež. Tako sva se vendarle zapeljala do Ljubelja (1000 m) in ob 8:00 začela hoditi v smer Zelenice. Parkirišče je bilo dodobra napolnjeno in ta polnost se je kazala tudi na sami smeri pristopa do Zelenice. Vendar pa se je velika množica odločila za dostop na Begunjščico po eni izmed grap, nekateri pa smo odšli v smer Suhega ruševja. Zmeren vzpon naju je pripeljal do vznožja Y grape, ki je bila kar oblegana, čeprav se je večino turašev odločilo za povratek izpod Palca ali Zelenjaka. Rekla sva si, da bodiva pametna (10:50) in tako sva se zelo počasi pripravila na vzpon (smučke in palice na rukzak, dereze, cepina in čelado pa iz rukzaka), kajti v gužvi res ni komot smučati (11:10). Še posebej ker je ozko. Vzpon se nama ni zdel težaven, edina težava so bili spuščajoči smučarji, ki so nas vzpenjajoče dobesedno zasipali s snegom in trdimi zaplatami snega. Vzpon je bil ekspresen, saj sva na vrh Vrtače (no, pač en vrh) stopila ob 12:10. Poiskala sva primerno mesto za priprave in se poslovila eden od drugega. Namreč jaz sem se odločil za smučarski spust, Bojana pa je (pametno) povratek do izstopa iz grape opravila peš-žal je morala smučke nositi. Smučarija po grapi je bila bolj tako-tako. Trdo kot beton, strmo, 6 novopristopnikov...ja, samo zdrseti se ni smelo. Tako sem naredil samo kakšnih 10 zavojev, drugo pa je bilo drsanje. Na sončku pod Zelenjakom počakam Bojano, ki je pri izstopu iz grape nataknila smučke in pričela s hitrejšim spustom. Tudi spust izpod Zelenjaka je bil po zelo trdi podlagi, ki pa je kar naenkrat popustil in sneg je bil povsem južen. Na Zelenici si privoščiva pivo, malce pojeva in nato opraviva še zadnji spust do avta (15:00). Ker pa je bilo lepo toplo sončno vreme, sva poiskala eno gostilnico v Tržiču in ob martinčkanju popila kavico. Da za konec strnem misli o tej grapi o kateri sva govorila ene 3 leta. Veliko bolj prijetna je za peš pristop/sestop, edino, če bi bila malce bolj odtajana bi rekel, da je prijetna tudi za smučanje. No, saj ne veš, če ne probaš! (JR)