Štart pri trdnjavi Kluže ob 6.45 in po dobro označeni poti do kote 1313 oz. Veliki Rob. Nato pa se je kalvarija začela, kajti brez GPXa je nemogoče v snegu…
Štart v vetrovnem jutru ob 6.45. Vedela sva, da bo sneg, zato je bila z nama oprema za zimske razmere.
Trdnjava Kluže, ki klubuje času že stoletja. V 15. stoletju je bila trdnjava Kluže lesena utrdba, namenjena preprečevanju turških vpadov na Koroško. Kasneje je…
Do utrdbe Fort Hermann nad trdnjavo Kluže se je dalo po bližnjici, za pogumne seveda, sedaj pa zanesljivo ne več, ker so postavljene ograje za lovljenje…
Po skozi cca. 100 m tunela nadaljujeva po deloma široki poti v smeri Fort Hermanna.
Trdnjava Fort Hermann nad trdnjavo Kluže. Koroška utrdba na pobočju Rombona je bila zgrajena kot podpora trdnjavi Kluže, in sicer v času Avstro-Ogrske, med…
Zračni posnetek pozicije obeh trdnjav. (vir: https://www.soca-valley.com/sl/iskanje-dogodivscin/kultura/2021010610355699/trdnjava-kluze-in-fort-hermann/)
Pot od trdnjave Fort Hermann nas vodi skozi gozd v smeri kote 1313. Pot je strma, ne morem reči drugega, na nekaterih mestih pa tudi kar veliko podrtega drevja.
Malce pod koto 1313, do koder sva rabila uro in pol hoje.
Do tu z orientacijo ni bilo težav, od tu naprej pa sva morala uporabiti zemljevid in gps sled, kajti markacij nisva in nisva videla. Ob povratku sva opazila, da…
Ker nisva našla markacij, sva našla nekaj podobnega poti, zato sva nadaljevala po njej in preko zemljevida ter kasneje gpx sledi ugotovila, da je to stara pot.…
V nadaljevanju se je pot izmenjavala sneg/kopno, zato na tem delu orientacija ni bila težava.
Se pa tukaj orientacija kar izgubi, ker so markacije tako na redko, da je res uspeh, da jih vidiš. Morda je v poletnem času bolje?!
Direktno gor.
Nekateri deli so bili zelo strmi in sva si morala že pomagati s cepinom. Od tu naprej je bil vsak korak negotov, kajti vdori nog do kolen so bili stalnica.…
Redka markacija, naprej po dolini pa spet samo ugibanje ter gpx sled. Lepo vidne stopnice, verjetno iz 1. sv. vojne.
Prvič ugledava vrh, ki je še kar daleč. Po oceni še enih 500-600 višincev.
Ker se je meni udiralo na vsakem 2. koraku, je Bojana prevzela vodstvo, da je malce utrdila stopinje. To so najine že pretekle izkušnje.
Korak je bil dokaj počasen, zato sva imela čas občudovati razglede.
Sneg za smučarijo, za hojo pa napor.
