Škrbina pod Prestreljenikom in Ovčji vršič, 25.04.2026

Lahko rečeva - končno ... Od lanskega septembra, ko sva bila nazadnje resno v hribih, se je svet drastično spremenil, preteklo je na kubike vode, dobili smo nov živalski vrt, v svetu pa tudi vsak dan več idiotov. Ne,ne, če se vrneva nazaj k blogu, nisva mirovala. Zimski del leta smo izkoristili družinsko, za smučarijo, zimski obisk Snežnika, Porezna, Blegoša, Golakov, jaz sem jo eno soboto peš mahnil od doma v Cerkno, Bojana nekaj miga doma pri muziki, Žiga pa ima itak toliko energije, da bi lahko sonce pogasili. Kot se spodobi, sva tudi letos, sicer skromno turno sezono, zaključila na Žlebeh, z vzponom na Škrbino pod Prestreljenikom (Sella Nevea). No, sicer letos povsem nepričakovano, še ena kljukica najinega 175. dvatisočaka, imenuje se Ovčji vršič. Pa najbolje, da odletimo v višave.
Priznam, da mi je včasih težko podajati neko statistiko, vseeno pa se prepričam, da morda pride kdaj prav, vsaj meni. In verjamete ali ne, enako velja za slike.…
Torej, štart na parkirišču smučišča Sella Nevena na Žlebeh. Dan prej sem na FB-ju zasledil, da gledano gor, leva stran nudi 15 minut hoje s smučkami na…
...eno anomaljo, o kateri pa malce kasneje.
Ne pomniva tolikšne gužve, vseeno pa je dan prelep, temperatura pa 4 st. C.
Ni bilo veliko primerov, ko smo že tu nadeli smuči in jo ubrali z njimi po strmini. Oz. odkar ne smemo več po progi, ko smučišče deluje.
Desna stran pa smučljiva do podna.
Na koncu prvega S-ja si midva nadeneva smuči.
Priznava, da ostali so bili vsi za malenkost hitrejši, vendar pa kaj bi merili moči. Važno, da pridemo celi.
Fokus, kot za 1. 1. v Idrijci. Montaž v ozadju.
Zadnji klanec pred Gilbertijem. Na sliki izgleda položno, pa ni! Midva greva vedno desno pod skalami Bele peči po obvozni cesti.
Snega desno že dolgo ni več.
Po približno 2 urah hoje prispeva do Gilbertija, kjer počijeva, pofruštkava (Bojana je nekaj majhnega sicer v avtu, jaz pa doma pred odhodom). Dan za vikat,…
Novost pred Gilbertijem, počivalnik v obliki orla.
Pot sva nato nadaljevala, tempo umirjen, meni pa pogled šviga na Prestreljenik, na katerem še nisva bila. Naj povem, da sva v avtu pustila cepin in dereze, ker…
Še malce do spodnje postaje žičnice Prevala.
Na spodnji postaji žičnice Prevala, počitek na ratraku. In ja, obujanje spominov na lanski september, ko sva tam zadaj lezla po grapi gor in nato levo v smeri…
Nadaljevanje po zratrakirani progi; sem se spraševal, zakaj je zratrakirano, višje celo v celotni širini proge.
Bojana v elementu, zadaj najvišji vrh pa še neosvojena Lopa in od nje desno kar nekaj nižja (vizualno) Velika Črnelska špica.
No, tu se mi pa začne dogajati. Desno Prestreljenik. Gledam, študiram, mozgam, saj med hojo je itak čas. In kaj sem naumil? V pancarjih in brez opreme ne bova…
Če sem Prestreljenik črtal, pa sem točno vedel, da leva stran, gledano s smeri vzpona skozi Krnico, ima nekaj dvatisočakov, kjer itak nisva še bila. Tukaj…