Statistika.
Lepi balončki.
Ura 7.40, mi pa z zanosom v smeri Zelenice.
Jutro je bilo hladno, zato je Žiga imel tu še kar dolge hlače. Bojana pa tudi.
Počitek pa tudi mora biti.
Žiga je komaj čakal zajtrk pri koči, zato je tudi morda malce počasneje hodil. V ozadju Veliki vrh v grebenu Košute, kateri je bil Žigov prvi slovenski…
Ja, tja gor gremo.
Za morda kakšen oblačen dan.
Sicer nismo srečali prav nobenega kolesarja, morda pa kdo le pride.
Greben Košute.
Po zajtrku iz nahrbtnika nadaljujemo v smeri Vrtače. Prav vsem je sendvič prijal, Žigu pa sploh, ker sedaj je pa šel kot on prav dobro zna.
Ta del je bil najbolj zoprn.
Na razpotju poti za Stol naravnost (sicer v ozadju levo), desno pa Vrtača.
Žiga prav ponosno prosi, če lahko dobi čelado. In bil je tudi že čas.
Blejsko jezero v ozadju.
Žiga prav brez težav premaguje te zadnje metre do vrha Vrtače.
Skoraj na vrhu.
Pri znamenitem cepinu na vrhu Vrtače (2180 m) smo bili le kratek čas, ker je bilo preveč kandidatov.
Žonf s cerkvijo.
Te so pa lačne non-stop.
