Ti copati so pa pravi blagoslov po desetih urah hoje v trdih gojzarjih. Bolj za hec kot zares, saj nas zaradi letošnjega umirjenega tempa noge niso preveč bolele. Ampak pozor! Običajno je pohod v Dražgoše izredno zahtevna preizkušnja za fizično utrjene osebe, zato se ga ne sme jemati prelahko. Srečo smo imeli s temperaturami in pomanjkanjem snega ter ledu, tempo so pa izredno upočasnili. Ampak še vedno je nekaj posebnega se udeležiti množičnega pohoda, ponoči in pod luno na jasnem nebu. Še pridemo!
