Še preden odloživa rukzake naju pride pozdravit pujsa Pepa. Uf, to pa je komad! S to sliko tudi zaključujeva kratek potopis najine delne poti po rumeni poti Via Alpina. Po treh tednih od poti so najini spomini še vedno živi. Pot je naporna, še posebej znotraj Krasa, kjer skoraj ni bilo sapice, sonce pa je pripekalo. Vendar pa se nama na obraz nariše nasmeh, ko se spomniš vseh lepih trenutkov s poti, lepih pogledov in tudi trenutkov dvoma, če sva prav. Ja, tudi to je del POTI.
