Dobrih 10 let skupnih potepanj in pred nekaj leti začet skupen cilj osvojiti vsaj 100 različnih slovenskih dvatisočakov. In potrpežljivost se je izplačala, prav tako pa tudi vse pretekle izkušnje, kajti na tej turi sva doživela marsikaj in najbolje, da se kar sprehodimo. Te vrhove sva naciljala že 1/2 leta nazaj, vendar nama snežne razmere niso dovolile kaj več kot osvojitev Lopatnika (2012 m). Ker pa rada zaključiva začeto, sva sklenila, da ob prvi priliki pogledava še 1x v konce grebena Krnčice. Štart je bil na 1200 m na planini Zapleč, do katere se pripeljemo skozi Drežnico in Drežniške Ravne, kjer lahko na koncu asfalta sicer pustimo avto, vendar lahko malce zamižimo na eno oko in po slabi gozdni cesti nadaljujemo do omenjene planine. Od tam nas vodi vojaška cik-cak steza v smeri Lopatnika, vendar sva pod njim zavila desno na vojaško stezo v smeri Krnčice. Po 2 urah hoje sva bila na vrhu Krnčice, ki s svojimi 2142 m sega najvišje v grebenu (Krna sem ne štejeva), kjer sva si z veseljem segla v roke in si dobesedno čestitala za dosežen skupen cilj. Juhuhu... Ja, za nama je kar nekaj zgodnjih vstajanj, različnih vremenskih pogojev, strahov, lepih razgledov, pogovorov z mimoidočimi, bolečih nog, trije pari gojzarjev, lepih spominov, poznavanja poti in še bi lahko naštevala. Pot na Krnčico ni tehnično zahtevna, edino pazljivost pa ne smemo pozabiti doma. Iz Krnčice sva se spustila nazaj na vojaško stezo in jo ubrala do naslednjega dvatisočaka Srednji vrh s katerega je Krn na dosegu roke. Kljub njegovi bližini nisva imela plana iti nanj, kajti želja je bila tudi osvojitev Skutnika, ki je v tej turi največji zalogaj, saj je dostop nanj tehnično zahteven, še posebej, če se ga lotimo s Krnčice. Vseeno sva od Srednjega vrha nadaljevala v smeri Krna, da sva si malce razgledala okolico, uživala v razgledih in si pot zapomnila za kdaj drugič. Skutnik sva najprej nameravala napasti s spustom s Krnčice, kjer sva imela naciljan en prehod, vendar sva po sprehodu po grebenu nazaj v smeri Krnčice za neimenovanim vrhov (2132 m) našla super prehod na greben Krnčice - sedlo pod Skutnikom. Ta pot je tehnično zahtevna, kajti na nekaterih mestih je potrebno poplezavanje težavnosti 2 in sva na nekaterih delih 5x premislila, kje je bolj pameten spust. Krog sva sklenila po 7-ih urah na poti, kar je sedaj najin maksimum, vendar kondicija prihaja in se veseliva naslednjih markiranih poti in seveda še posebej brezpotij. :)
