Mahavšček je vrh v pogorju nad dolino izvira reke Tolminka. Nanj ni ravno komot prilezti, kajti markirana pot nanj se vije po grebenu od Tolminkskega Kuka, preko Ksera in Vrh Škrli, pa vse do Bogatina. Seveda izbrana pot niti približno ni peljala tam, ampak samo recimo 1/4 prehojene poti. V tistih koncih sem bil nazadnje nesrečnega 18. avgusta 2018, zato sem moral na neke vrste zaključek. Takratnega notranjega klica med Kserom in Vrhom Škrli, da moram domov in ne naprej do rezerviranega ležišča v koči pod Bogatinom, ne bom nikoli pozabil. Tako sem s tokratno turo hotel neko nadaljevanje, kajti imel sem oz. imam občutek, da sem obtičal, lost in space. Že sam začetek ture je bil drugačen, kakor bomo videli v nadaljevanju, potem pa tudi naključne odločitve, na katere sem upal, da se bodo zgodile, saj vsakodnevno planiranje pri tem delu od doma me dobesedno ubija! Preden gremo naprej, pa vseeno nekaj statistike. Štartal sem malce pred pl. Polog ob 6.26, pred avtom pa sem stal spet ob 16.51. Višina štarta je cca. 440 m.n.m., Mahavšček pa 2005 m. Na hitro preračunano je to 1600 m navkreber, kar za cca. 4 mesece "pavze" ni malo. Hvala sinu Žigu, da potrpežljivo sedi v nahrtniku, ko fotr z njim trenira nižje kuclje. Kot sem pred nekaj dnevi poslušal na Valu 202 intervju z znanim maratoncem Haile Gebrselassiejem, je vse v glavi. Ja in res je! Še to, če se morda spomnite, da je on vedno tekel z eno roko ob telesu. Zakaj? S tekom je pričel kot otrok, ko je tekel v šolo. Vsak dan 10 km. In v šolo je tekel s knjigami, ki jih je z eno roko držal ob telesu. Tako mu je gib ostal za vedno! Modre pike kažejo vzpon, zelene pa spust.
