Tokratna najina pot z Bojano je bila po nekaj letih prva za več dni. Spoznala sva, da se v hribih zelo dobro dopolnjujeva, si zaupava in motivirava. Žal pa so najini pogovori potekali tudi v smeri teh najinih dvatisočakov, saj so sicer še, vendar pa lahkih skoraj ni več. Ja, bova pa Žigo peljala in tako mu lahko predava izredno veliko izkušenj. Lepo je bilo!
