dr. Jure Rejc, univ. dipl. inž. el.

Najprej človek, potem vse ostalo.

Jure je človek, ki težko pusti stvar pri miru, če ne razume, kako deluje.

Če nekaj ne dela, ga ne zanima samo to, da ne dela. Zanima ga zakaj.

In če je mogoče stvar razumeti, jo je še toliko bolje mogoče izdelati, popraviti ali izboljšati.

Morda je prav to najboljši opis moje poti.

Začelo se je z elektrotehniko. Nadaljevalo z robotiko, raziskavami in industrijskimi sistemi. Potem je prišlo programiranje, delo s podatkovnimi bazami in razvoj programske opreme.

Vmes pa elektronika, mikrokontrolerji, tiskana vezja, stari računalniki, EPROM-i, 3D tisk, popravila, lastni projekti ...

In potem so tu še gore.

Ker očitno ni dovolj, da človek večino življenja rešuje tehnične probleme, se je bilo treba lotiti še slovenskih dvatisočakov.

175 jih.

Seveda jih ni bilo dovolj samo prehoditi. Treba jih je bilo popisati, dokumentirati, urediti podatke, narediti načrt in iz vsega skupaj ustvariti projekt.

Saj veste. Jure.

Če nekaj ne deluje ...

Ko se pokvari stari računalnik, ga ne vržem stran.

Najprej ga odprem.

Ko manjka elektronsko vezje, ga ni nujno treba kupiti.

Morda ga lahko narišem sam.

Ko obstaja zanimiv program, ga ne bom samo uporabljal.

Zanimalo me bo, kako je narejen.

Ko obstaja problem, me bolj kot odgovor zanima način, kako smo do njega prišli.

Štiri besede, ki me kar dobro opišejo

PLANER

Rad imam zemljevide, podatke, sezname, tabele in dobro pripravljene načrte.

Spontanost je čisto v redu. Še boljša je, če je prej dobro načrtovana.

EKSTREMIST

Za nekoga je vstajanje ob štirih zjutraj, večurno vzpenjanje v gore in celodnevna tura povsem normalen sobotni izlet.

Za nekoga drugega je to precej dober dokaz za nasprotno.

Bojana ima očitno svojo teorijo.

SAM SVOJ MOJSTER

Če lahko nekaj naredim sam, bom vsaj razmislil o tem.

Elektronika, programiranje, tiskana vezja, mikrokontrolerji, 3D tisk, popravila, retro računalniki ...

Včasih bi bilo precej hitreje stvar preprosto kupiti. Ampak potem ne bi vedel, kako deluje.

ARHIVAR

Stare tehnologije ne vidim samo kot stare tehnologije. V njej je zgodba.

Kako je bila stvar narejena? Zakaj tako? Kako so jo uporabljali? Kaj bi danes naredili drugače?

Zato stari računalniki, programi, dokumentacija in elektronika pogosto dobijo drugo priložnost.

Od robotov do kode

Moja strokovna pot se je začela z elektrotehniko in me pripeljala do robotike, raziskovalnega dela in industrijskih projektov.

Na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani sem več let delal na raziskovalnem in razvojnem področju, pozneje pa predvsem na industrijskih sistemih.

Pri tem sem se ukvarjal s sistemi, kjer se srečujejo elektrotehnika, avtomatizacija, senzorika, krmiljenje, mehanika in programiranje.

Med pomembnejšimi so bili robotski sistemi za ETA Cerkno – od robotskega raziglevanja in manipulacije izdelkov do avtomatiziranega merjenja in varjenja.

Takšni projekti so me naučili, da je zanimiv problem pogosto ravno na meji med različnimi področji.

Programiranje

Iz robotike sem postopoma prišel tudi do programiranja.

Od nizkonivojskega programiranja in krmilnih sistemov do namiznih in spletnih aplikacij, podatkovnih baz ter informacijskih sistemov.

Delam z različnimi tehnologijami, med drugim z .NET, C#, SQL, WPF in ASP.NET, poleg tega pa me zanimajo Android, mikrokontrolerji, elektronika in komunikacija med sistemi.

Pri programiranju mi ni dovolj, da stvar samo deluje. Zanima me zakaj deluje.

Gore

Potem so tu še gore.

Eden od večjih projektov je "Najinih prvih 175 slovenskih dvatisočakov".

Poleg tega je nastal tudi projekt Via Alpina Yellow.

Tudi tukaj je skupni imenovalec isti: načrtovanje, raziskovanje, podatki, logistika, izvedba in dokumentiranje.

In potem je tu pivo ...

Ker človek ne more ves čas govoriti samo o robotih, bazah podatkov in elektroniki, pridejo na vrsto tudi bolj praktične stvari.

Pivo.

Tudi pri varjenju piva se hitro pokaže ista težava kot pri elektroniki in programiranju: če lahko nekaj narediš sam, boš slej ko prej verjetno poskusil.

Zato se tudi tukaj prepletajo tehnologija, recepti, merjenje, podatki in programiranje.

Zakaj toliko različnih stvari?

Na prvi pogled so robotika, programiranje, elektronika, retro računalništvo, gore in pivo precej različne stvari.

Meni se ne zdijo.

Pri vseh me zanima isti proces: razumeti problem, ga razstaviti na manjše dele, poiskati rešitev in na koncu nekaj konkretnega narediti.

Zato moja pot morda na prvi pogled izgleda nekoliko cikcakasta. V resnici pa je rdeča nit precej preprosta:

Rad razumem, kako stvari delujejo.

In še raje imam, če jih lahko potem tudi sam naredim.

Stari industrijski projekti

Nekaj starejših projektov iz obdobja dela na področju industrijske robotike in avtomatizacije je še vedno ohranjenih v arhivu.

Datoteke so starejšega datuma in uporabljajo formate, ki jih sodobni brskalniki ne podpirajo več neposredno.

- Robotizirano raziglenje odlitka rešetke za plinski štedilnik (ETA Cerkno, januar 2006)
- Robotic deburring of gas stove cast iron grates (ETA Cerkno, January 2006)

- Regulacija polnjenja diastatov s polnilnim oljem (ETA Cerkno, 2007)

- Merjenje razdalj sklopa bimetalnega protektorja (ETA Cerkno, 2008)

- Previous procedures of heater assembly / Dosedanja procedura sestave el. grelca (ETA Cerkno, 2009)
- Robotsko vstavljanje ventilatorskega pečniškega grelca v paleto (ETA Cerkno, 2009)

- Distance measurement and laser welding of bimetal protector assembly (ETA Cerkno, 2010, 2011)
- Robotski sistem za merjenje dimenzij protektorja in varjenje bimetala ter vijaka (ETA Cerkno, januar 2012)

In še vedno ni konec ...

To je samo del stvari, ki sem jih počel, izdelal, popravljal, programiral, prehodil ali arhiviral.

In glede na dosedanjo zgodovino je precej verjetno, da bo ta stran čez nekaj let spet potrebovala posodobitev.

To je pravzaprav dober znak.